10. dan

Po zajtrku sta šla Andraž in Jure v pisarno, midva z Alešem pa iskat Davida, ki je prispel z letališča. Nesrečnik ni nič spal cel dan, mi smo ga pa tudi najprej zvlekli domov razpakirat, skuhali kosilo – testenine carbonara, zvlekli direkt naprej v pisarno, kjer je nesrečen obsedel pred na pol delujočim računalnikom, ki ga ni uspel obudit v normalno delovanje do večera. Izgledal je precej nesrečno
Cel dan sem telefoniral s kolegi iz Švice, ki nas morda potrebujejo za razvoj neke rešitve. Zanimivo dejstvo je, da jim s treh mobilnih omrežij ni uspelo poklicat našega, edino Skype je deloval. Kakorkoli, na koncu dneva sem obsedel sam v pisarni in moral pripraviti še dva plakata, ki sta morala it v tisk do četrtka. Zadnje tri dni so me namreč stalno nadlegovali s konference FOWA, da si grozno želijo, da bi razstavljali in potem potrebovali takšne in drugačne podatke. Resno preganjavico dobivam pred svojim naslednjim telefonskim računom. Ampak kaj naj, podjetje je od tega odvisno. Aleš je zvečer pripravil odličen Curry, boljši kot v restavraciji.
Še vedno srečujem hladilnike na praktično vsaki ulici predmestij. Ne srečujem pa drugih živali, tako da morda so hladilniki tu v vlogi mačk – čez dan se sončino na vrtovih, ponoči pa sprehajajo naokrog.