Glede na to, kako narašča časovnaoddaljenost dveh dnevnikov tu je tale verjetno zadnje oglašanje iz bivanja v Londonu.
Zadnji tedni so bili napeti; saj sem vedel da bo tako, zato se niti ne pritožujem preveč. Zaradi oddaljenosti prihoda in približevanja odhoda, zaradi ključnih odločitev in zaradi nekaterih nepredvidljivih situacij, smo se precej več ukvarjali sami s sabo kot prej; kar je zelo dobro, ker, in to je eden od pomembnih naukov teh mesecev – če komunikacija šepa grejo projekti po zlu. Mi smo vpregli kurente in se pripravljamo na pomlad. 
Druga pomembna lekcija, vsaj zame je bila, da ne moreš vedno imeti vsega, in da ni nič narobe s tem. Tako kot tudi ni nič narobe, če ti uspe dobiti vse.
Sedaj imamo že pripravljene kovčke za Pariz, kar povroči precej zanimivo vzdušje pričakovanja. Sedaj je čas za sanje.
Post a Comment