Hitrost in občutek

Image via WikipediaDejstvo: življenje v startupu je hitro.

Prvi nasvet, ki smo ga dobili od kolega podjetnika jeseni je bil: ohranjajte intenziven tempo, postavljajte si nemogoče roke in se jih držite. S tem se doseže dvoje – ko hitiš in voziš po robu si bolj zbran, delaš manj napak in obenem si na preži za dobrimi bližnjicami.

Maksima sodobne družbe, ki jo uteleša olimpijsko geslo “višje, hitreje, močneje” daje vtis da je surova moč (telesa, pameti ali pa znanja) tisti zadostni in nujni pogoj za zmago – “če bomo stisnili in dali vse od sebe bomo prvi.”

Hitro se izkaže da takšna tehnična popolnost ni dovolj in da za uspeh potrebuješ tudi precej sreče in dobršno mero stila.

Ponazorimo podjetje z ladjo, jadrnico, kjer je direktor krmar, njegovi sodelavci pa so strateško razporejeni po nalogah. Na ladji smo vsi zelo odvisni drug od drugega in napaka kateregakoli mornarja je prav lahko usodna za uspeh odprave.

No, na taki barki imamo lahko neizmerno dobro disciplino, izurjeno posadko, satelitsko navigacijo, pa bomo prav neugledno obtičali v brezveterju, če se bogovi tako odločijo. To je dejavnik sreče.

Na morju je končni uspeh odvisen od nepreglednega števila podrobnosti, ki se jih priučimo predvsem z opazovanjem bolj izkušenih jadralcev. Kakšna je pravilna napetost jadra začutiš in ne znaš analitično razložit. To je predmet občutka.

življenje v startupu je tako, kot če bi še gradil novo, boljšo jadrnico, medtem ko že pluješ proti odprtemu morju. V našem primeru je oboje prvič. Živimo hitro, končni uspeh bo pa zelo odvisen od tega, koliko bomo med vožnjo znali prisluhniti gibanjem elementov okrog sebe.