Zdravilna moč depresije

Image by VeVi via FlickrV zadnjem mesecu se je svet nekoliko korenito spremenil. V Washingtonu se ne pogovarjajo preveč o bližnjih volitvah, v New Yorku ljudje ne hodijo več na kosila, v San Franciscu investitorji ne razmetavajo z denarjem in evropski voditelji izvajajo usklajene akcije. Vsi pa predvsem ves čas ponavljajo, da gre za večjo finančno krizo od velike depresije.

Nedavno sem prebiral pogovore z direktorji najrazličnejših storitvenih podjetij v Veliki Britaniji o tem, kako ta depresija vpliva na njihovo poslovanje. Bojda se je pomanjšalo povpraševanje po dostavi sadja v pisarne, zmanjšala se je uporaba taksijev in čistilnic, edino direktor računalniškega podjetja za integrirane storitve je bil nasmejan – trenutno si vsi želijo racionalizirati poslovanje in njegova programska rešitev se prodaja za med.

V silicijevi dolini se zmanjšujejo investicije v nadobudne startupe z divjimi idejami, obstoječi startupi klestijo stroške z odpuščanjem tretjine zaposlenih, predvsem iz raziskovanj in inovacij. V zakulisju pa njihovi direktorji priznavajo, da jim situacija pravzaprav koristi, ker se lahko brez slabe vesti ‘znebijo’ slabših delavcev in opravijo jesensko čiščenje.

Obenem nekateri startupi celo cvetijo – v zadnjih tednih so najbolj vidna podjetja (digg, automattic,…) prejela neverjetno velike investicije. To je znamenje, da skladi tveganega kapitala ‘parkirajo’ razpoložljiv denar v ‘varnejše’ naložbe, ki bodo najverjetneje prevedrile depresijo.

Ne le prevedrila, zanesljivo bodo takšna podjetja iz nje izšla v bistveno boljšem položaju kot so danes. Ekonomska depresija je pravzaprav evolucijsko-sanitaren pojav, v katerem odmrejo iz raznih vzrokov neperspektivni organizmi. Kdor prinaša pravo vrednost za uporabnike bo vedno uspešen, v časih depresije pa bo lahko celo izstopil iz brbotajoče množice iz zavzel mesto, ki mu pripada. Zdi se, da so nekatere storitve na spletu že dosegle to raven  pomembnosti za zahodni svet.