Čas teče, življenje tudi

The Delta

Image by ecstaticist via Flickr

Nedavno me je na nekem podjetniškem družabnem dogodku doletel nenavaden otvoritveni stavek – prvo vprašanje kolega, ki naj bi bilo dovolj splošno, da lahko okrog njega nadaljujemo sproščen klepet. “A veliko delaš?”, pospremljen z odobravajočim prikimavanjem, me je, priznam, ujel povsem nepripravljenega. Nisem uspel uganiti kaj bi bil pravi odgovor.
A bi moral evforično pritrditi in začeti naštevati vse mogoče aktivnosti iz zadnjega časa? Ali bi moral jamrat kako sem nespečen in obupan ker se nam je pokvaril kavomat v pisarni? Ali morda opravljat nekoga za katerega sem nedavno slišal da si je celo privoščil dopust?
Takšno ritualno jamranje me nikoli ni zabavalo, je pa v zadnjem letu postalo prava modna muha. Vsi so stalno ‘bizi’, sploh ne morejo povedat koliko opravkov jim visi nad glavo, twittajo iz pisarne ob čudnih urah in iščejo tolažbe pri sotrpinih. Toda tako neposrednega izraza te množične histerije še nisem doživel – tu lahko razberemo pravi namen vseh ostalih jamranj: iskanje potrditve pri drugih, želja ustrezati podobi ‘uspešneža’ tako, da oponašamo njegovo zaposlenost.
V resnici uspešni ljudje niso nikoli utrujeni ali pregarani. Njihova skrivna sestavina uspeha je ravno ohranjanje idealne izvršnosti in opravilne sposobnosti. Ko se dela se dela zbrano, hitro in natančno – brez napak in izgubljanja časa. Kdaj tudi zamudijo, a nikoli nenadzorovano.
Toda delovno telo potrebuje tudi ustrezen počitek in napeti možgani potrebujejo ustrezno sprostitev. Uspešni ljudje znajo tudi te aktivnosti idealno razporejati v življenju in v njih maksimalno uživati.
Moje vodilo je že od nekdaj bilo, da je časa vedno dovolj in toliko, kolikor si ga vzameš. Rezultat dela je odvisno samo od motiviranosti in ne od časa. In to da si prezaposlen samo daje signal da ne obvladuješ dobro svojega življenja, ne pa da si na poti k uspehu. Če nič drugega zaradi infarkta, ki te čaka na poti.
Odslej naprej na takšna vprašanja odgovarjam z: “niti ne. prihodji teden moram sicer spet na neko zabavo, imamo pa vsaj idealno vreme za jadranje.”

Reblog this post [with Zemanta]

4 comments ↓

#1 TS on 11.27.08 at 9:03 am

Bolj pogosto piši blog, ker so posti fenomenalno dobri.

Osebno mislim, da je za uspeh potrebno veliko dela, ki pa ga ni potrebno obešati na velik zvon. Saj vsi vemo kdo, kaj in koliko dela.

Glede twittanja iz pisarne ali od kjerkoli drugje pa imam malenkost drugačno mnenje. Twitter je že v osnovi dobra storitev za broadcasting pozicije in ko te že tretji človek v roku desetih minut vpraša kje si in kaj delaš je morda smiselno napisati kje si :)

Komaj čakam naslednji žur in dobro vreme za jadranje ;)

#2 bostjan on 11.27.08 at 4:11 pm

hvala za komentar, jaz si tudi zelim da bi jih vec pisal – seznam idej raste hitreje kot jih realiziram… saj ves kako to gre ;)

glede twittanja pa ja, je res super za broadcasting. pa za to da te kolegi nazenejo na pijaco tudi ;) [hint, hint]

#3 Piroman on 11.29.08 at 9:07 am

Boštjan, tole objavo sem najprej prebral v Blogoroli. Res super napisano! Že reorganiziram svoj urnik :)

#4 bostjan on 11.30.08 at 7:22 pm

hvala hvala, mnogo novega prostega casa zelim vnaprej ;)

Leave a Comment