Potencialni morilec z licenco

Image by RMJimenez via Flickr

Vsaj tako me po novem kliče moj inštruktor Po desetih letih upiranja sem se namreč sprijaznil z dejstvom, da tudi mestni otroci občasno rabimo hitrejšo svobodo gibanja kot je pešačenje.

Avtobusi me niso nikoli motili, taxi se izkaže za razmeroma zanesljivo in znosno drago metodo, pa kljub temu prepogosto žicaš starše, prijatelje, kolege za prevoz. Enostavno ni pošteno.

Image via Wikipedia

No, in sem se obilno načudil tej po mojem mnenju izjemno zastareli tehnologiji, ki ji rečemo ‘samohodnica’. Ob vsem čudovitem razvoju elektronike niso uspeli napraviti kvalitativnega preskoka od Ford model T. Še vedno traja nekaj mesecev da šolanega človeka dobesedno zdresiramo v vlogo avtomata v racionalnem prometnem sistemu.

Ni samoumevno, da se morajo šoferji naučiti čutit s svojim vozilom, kdaj prestavit višje ali nižje, kaj je ravno pravšnji kot za vzvratno bočno parkiranje, opažat naključno posejane znake za omejitve in prepovedi… Promet je eden redkih sistemov, ki je popolnoma racionalno urejen za vse enako. Ergo, ima potencial da se ga popolnoma avtomatizira – vsak znak in vsak ovinek bi lahko bil radijski oddajnik, ki bi sporočil vozilom kako naj se vedejo, ne pa da se vlaga v razvoj pametne elektronike za izogibanje trčenjem. To je jalovo reševanje problema na napačnem koncu.

Pa še en dober razlog obstaja – ker imajo vsi ostali opravljeno to mučenje gledajo na svet in promet nekolikanj drugače. In ne moreš jih zares razumet dokler ne izkusiš sam. Zdaj šele razumem kako zelo nevarni smo kolesarji in pešci v mestu. In še toliko bolj prepričan da bi ravno zato morali ukiti avtomobilski promet.